Tekst : Gregor Strnisa
(B=H)

Bm7 E7 Amaj7
Cez tisoc let, ko naju vec ne bo,
Bm7 E7 C#m7 F#7
bo spet prav tak vecer kot je nocoj.
Bm7 G#m7 C#7 F#m
Na modrem nebu daljen in svetal
B7 E7 C#m7
spet kot nocoj bo Orion sijal.

Bm7 E7 Amaj7
Zeleni hrast, ki posumeva v noc;
Bm7 E7 C#m7 F#7
takrat prastaro temno bo drevo.
Bm7 G#m7 C#7 F#m
Sumel bo v vetru kot teman spomin
Bm7 E7 A D#m
na ta vecer, ko stala sva pod njim.

C#m F#m C#m D#m
Skoz mrak bo trepetala istih zvezd srebrna luc,
C#m F#m C#m Bm7 E7
le mladi par, ki se bo tu takrat objel bo drug.
A F#m Bm E7
Prav kot nocoj v pomladni mrak sijal bo Orion
A F#m Bm7 E7
in prav takrat, kot jaz morda, bo rekla deklica:
C#m Dmaj7 D#m E7 Bm7 E7
“Kako je dalec, kako je lep, kako blesci se njegovih sedem zvezd!”

Bm7 E7 Amaj7
Cez tisoc let, ko naju ne bo vec,
Bm7 E7 C#m F#7
na nebu Orion sijal bo se.
Bm7 Gm#7 C#7 F#m
Poljubi me za tisoc dolgih let,
Bm7 E7 A E7 A
ko tu mlad par se bo poljubil spet.